Delavnica za dvig vibracij, čiščenje starih prepričanj, strahov in omejitev glede ljubezni in odnosov, prilagoditev novim frekvencam, dvig spolne energije in odpiranje pravi ljubezni
:: 7. aprila 2018 v Brežicah ::
PRIJAVE NISO VEČ MOGOČE
|
Jeseni 2016 je bila Iris vodena k ustvarjanju nove delavnice za odpiranje pravi ljubezni, ki zajema več aktivacij in procesov, med njimi: kako dvigniti frekvence na raven srca, se prilagoditi novim energijam, ki prihajajo, očistiti strahove, stara prepričanja in omejitve, vezane na ljubezen in odnose, dvigniti spolno energijo na duhovno raven, okrepiti stik z dušo, priklicati sorodno dušo, začutiti 'twin flame' in se odpreti za pravo ljubezen. Delavnica za dvig vibracij z vsemi aktivacijami, združenimi v eni delavnici, bo tokrat prvič v Sloveniji v soboto, 7. aprila v Brežicah. Delavnica bo trajala štiri ure. Iris nam bo predstavila njen vpogled v nove energije in naše odnose na višji, srčni ravni. Zaobjeli bomo stare vzorce in strahove, čiščenje njih, nato pa se naravnali na novo, na dvig frekvenc, stik tako z našim notranjim otrokom kot glasom naše duše in nato na priklic in sodelovanja s sorodnimi dušami. Iris vedno deluje vodeno, zato bo tudi delavnica taka in se bo sproti povsem prilagodila ljudem in skupini, ki bo tam - temu, kar bodo oni potrebovali. Na koncu delavnice bo vsak prejel tudi uvid, sporočilo zase v tistem trenutku. Delavnica bo potekala v hrvaškem jeziku. Zaradi lažjega poteka in prenosa vseh informacij ne bo simultanega prevajanja v slovenščino. |
Na delavnico pridite v oblačilih, v katerih se počutite udobno, s sabo prinesite odejo. Za vsakršna morebitna dodatna vprašanja mi lahko vedno pišete na [email protected]. |
PRIJAVE NISO VEČ MOGOČE
Za vsakršna dodatna vprašanja ali naslednje delavnice v Sloveniji mi lahko vedno pišete na [email protected].
|
Kratka predstavitev delavnice Predstavitev Irisinega uvida v svet resnične ljubezni oz. iluzije ljubezni, v katero je trenutno še ujet velik del ljudi. Teoretičnemu delu sledijo vodena meditacija in aktivacije za dvig srčnih vibracij, čiščenje starih prepričanj in strahov, vezanih na pravo ljubezen, da lahko izstopimo iz začaranega kroga 'iluzije ljubezni'. Posvetimo se tudi procesu dviga spolne energije, okrepitvi stika z dušo, odpiranju pravi ljubezni in 'presenečenju'. Pri vsaki aktivaciji in procesu zdravljenja s svetlobnimi bitji, skozi katerega nas Iris vodi, dobimo tudi vpogled, sporočilo in nasvet zase - odvisno od tega, kaj posameznik potrebuje, predeluje, kaj ga ovira. Termin v Sloveniji: 7. april 2018 v Brežicah Nujna prijava. |
Delavnica Soulmates (Sorodne duše)
Iris Tarbuk je delavnico, ki je povsem praktične, izkustvene narave, ustvarila na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj, videnj, uvidov in notranjega vodstva. Njen glavni namen je aktivacija srčne čakre, le preko srca namreč zaznamo in pritegnemo sorodne duše v svoje življenje.
Več o sami delavnici lahko izveste tudi iz spodnjega intervjuja z Iris, ki je bil objavljen v hrvaški reviji Svjetlost.
Več o sami delavnici lahko izveste tudi iz spodnjega intervjuja z Iris, ki je bil objavljen v hrvaški reviji Svjetlost.
Pogovor z Iris Tarbuk, jasnovidno dušo, duhovno učiteljico, ustvarjalko in voditeljico delavnice Soulmates
Svetloba sorodnih duš
Duhovna učiteljica Iris Tarbuk v Zagrebu že več kot pet let vodi triurne delavnice Soulmates, kjer se udeleženci naučijo enostavnih vaj za čiščenje in odpravljanje blokad, ki ljudem preprečujejo, da bi našli svojo sorodno dušo.
Iris Tarbuk se je rodila v Izraelu s sposobnostjo videnja in »branja« človeka, kakor tudi z darom, da pomaga ljudem. V Izraelu je diplomirala na eni od fakultet za alternativno medicino s štiriletnim študijskim programom in si s svojim duhovnim delom in pomočjo ljudem pridobila velik ugled. Nato se je leta 1995 zaradi ljubezni preselila na Hrvaško, v Zagreb, kjer z možem in družino živi še danes. V petindvajsetih letih dela na sebi je svojo prirojeno sposobnost poglobila in nadgradila, tako da lahko ljudem svetuje, po kateri poti bi bilo dobro iti, da bi lahko tudi sami spodbudili energijo, s katero bi zlahka premagali težave. Ljudem svetuje pri čustvenih in psihičnih težavah, dela pa tudi z Bachovimi cvetnimi kapljicami. V Zagrebu je vodila tudi delavnice Razvijanje intuicije, kjer uči, kako razviti pozornost na nevidni svet okoli nas. V zadnjih petih letih se je povsem posvetila delavnicam Soulmates, katerih se udeležujejo tisti, ki čutijo, da iz nekega razloga ne morejo najti svoje sorodne duše ali duhovnega partnerja, tiste prave osebe, s katero bi si želeli biti. Na delavnici ozaveščajo, zakaj jim to ne gre in kako to rešiti.
Kako je nastala delavnica Soulmates?
Že leta delam z ljudmi in jim berem duše, odkrila sem, da jih večina išče ljubezen, a je ne najde. Tudi ko mislijo, da so jo našli, ljubezen traja le dva do tri mesece, nato pa uvidijo, da to ni to, in iskanje se začne znova. Prepiri, stres … Takrat sem začela meditirati na vprašanje, zakaj ljudje ne uspejo najti ljubezni. Kaj gre pri tem tako narobe? Pred petimi, šestimi leti sem dobila informacijo, da vsi delujemo narobe. Večina ljudi namreč išče ljubezen na nizki, fizični ravni. S položaja: potrebujem ljubezen, moram jo dobiti … Informacije, ki sem jih dobila, pravijo tudi, da v iskanju ljubezni v glavnem ženske počnejo vse narobe. Ženska išče na način »lačna sem in moram jesti«. V predelu spodnjih čaker imajo ženske nekaj, kar je podobno hobotnici, ki jo je potrebno ves čas hraniti. To lahko opazimo že pri dveletnih otrocih. In tej danes večinski obliki energijskega izkoriščanja mi pravimo ljubezen. A to preprosto ni ljubezen.
Za vse so krive ženske?
Ženske so bile v davnih časih prave čarovnice, imele so moči, ki so jih lahko nadzorovale, z njimi so delale z energijo in jih uporabljale v dobre namene. Sčasoma, v teku tisočih let, ko so jih preganjali in zažigali, je velika večina čarovnic oziroma žensk pozabila na svoje resnično znanje. Vse, kar so od starodavnega znanja ohranile, pa bi lahko združili v misli: »Jaz sem (energijsko) lačna in moram jesti«. Vse je prešlo na zelo nizke vibracije. Ko si lačen, moraš jesti. Ženska se tako zaljubi, reče osebi »ne morem brez tebe«, potem pa, ko dobi svojo »hrano«, se ne javlja več. To je zdaj zelo poenostavljen opis, kako prihaja do teh silovitih »dram« in ljubezenskih zapletov, ko se ljudje hočejo ubiti, izgubljajo voljo do življenja … Na tečaju se učimo, da to nima nobene zveze z ljubeznijo. Vse to je le jemanje, da bi se potešile neke nizke vibracije. Žene se že stoletja učijo, kako se ljudem, ki jih želijo osvojiti in »pojesti«, prilepiti na solarni pleksus. Temu potem rečemo ljubezen. Nekateri ljudje se na ta način tudi poročijo, navidezno dobijo to, kar so si želeli, nato pa kmalu uvidijo, začutijo, da kljub tej potešeni lakoti niso srečni. Na najbolj plehki ravni vsi poznate zgodbo: moški po spolnem odnosu nimajo več energije, medtem ko se ženske želijo pogovarjati. Ženska je energijo dobila, moški pa jo je izgubil. Čez nekaj ur je ženska spet lačna, moški pa so prazni. To se dogaja zato, ker ni izhajalo iz višjih ravni, temveč z nižjih vibracij.
Hočete reči, da ženske praviloma niti ne iščejo svoje sorodne duše?
One ne vedo, kaj iščejo. One mislijo, da iščejo. Pozabile so pravo znanje.
Kje je potem to mesto za pravo ljubezen?
Prava ljubezen se lahko zgodi le, če prihaja iz srčnih ravni in vibracij. Vsi ljudje imajo v srcu skrito svetlobo, nekaj, kar je videti kot mala lučka. Malo se prižiga, malo se ugaša. Ko pa nekdo dela na sebi in dvigne vibracije, ta luč gori ves čas in privlači druge v temnem tunelu. Šele takrat, ko svetimo od znotraj, ko spet vemo, kdo smo v resnici in kaj želimo, šele takrat lahko v vesolje predamo sporočilo svoje višje zavesti, svojega višjega jaza. To sporočilo potem pri nekom zazveni. Medtem ko se na telesni ravni privlačijo nasprotja, na duhovni ravni podobno privlači podobno, ljubijo se podobnosti.
Definirajva to. Kaj je v tvoji realnosti sorodna duša?
Najbolj preprosto povedano so sorodne duše ena velika duhovna družina. Tako kot imamo Japonce, Kitajce ali Hrvate, tako imamo tudi skupine duš, ki se neverjetno dopolnjujejo in skupno sodelujejo in delujejo. To so lahko prijatelji, starši, partnerji, otroci … Če ne živiš in ne delaš s svojimi sorodnimi dušami, ne boš nikoli imel kvalitetne, k rasti usmerjene komunikacije. Nikoli ne boš imel resnične medosebne duhovne in fizične izmenjave. Vedno boš imel občutek, da ti nekaj manjka. Ko pa si s sorodno dušo, niso potrebni nobeni posebni pogovori ali razlage. Občutek izpolnjenosti imamo tudi takrat, ko pride do nesoglasij, prepirov ali kakšnih razhajanj.
Kaj ponujate udeležencem delavnic kot pomoč?
Z ljudem, ki pridejo na delavnico, čistim vse spolne travme in programe, ki so se skozi leta naložili v njih v obliki najrazličnejših, običajno nizkofrekvenčnih izkušnjah. Moja delavnica je v bistvu neke vrste duhovna operacija. Celo tisti najbolj skeptični so pri tem postopku imeli tudi fizične manifestacije. S pomočjo duhovnega bitja gremo v tempelj, kjer očistimo vse nečistoče. Potem delamo na aktivaciji srca in srčne čakre. Dvignemo se torej na višjo vibracijo, kjer ljudje delujemo kot svetilniki, ki pritegujejo svoje sorodne duše. Delavnica nam pomaga, da bolje vidimo sami sebe, tudi tisto, kar si včasih ne želimo, naše skrite želje, slabosti in blokade. Tisto, kar naša zavest ne želi videti. Če se znajdemo na mrtvi točki, če ne napredujemo v življenju, se vrtimo v krogu ali ponavljamo vedno iste napake, iste travmatične izkušnje, samo z drugimi partnerji, lahko sami sebi najbolje pomagamo, če nas nekdo vidi objektivneje od nas samih. Z novega vidika gledanja, bomo videli, kaj je za nas pomembno, kako izstopiti iz tega kroga, spremeniti smer, najti razrešitev, ne da bi do najmanjših podrobnosti analizirali problem. Enostavno bomo začutili spremembo.
Delavnico vodite že pet let. Kakšni so rezultati, odzivi ljudi?
Ljudje že na tečaju in zelo hitro po njem spoznajo resnico srca: da nikoli niso mogli najti sorodne duše, ker so jo iskali iz napačnih motivov in s pomočjo napačnih vibracij. Ljudje sprevidijo, kako so bili s prepričanji, da s sledenjem fizičnim željam telesa, daleč stran od resnice o sorodnih dušah. Če izvajajo vaje tudi po tečaju, kar vsem priporočam, postanejo zelo močna svetloba in imajo odprta srca, tako da zelo hitro spoznajo druge ljudi, ki so iz njihove družine sorodnih duš. Do zdaj sem prejela številne povratne informacije, da so ljudje našli partnerje, da so si izboljšali odnos, zakon, da so našli veliko prijateljev …
Kako skeptikom pojasniti potrebo po sorodni duši in zakaj bi nekdo sploh moral imeti sorodno dušo?
Ko spoznaš sorodno dušo, nihče ne potrebuje več veliko pojasnjevanja. To ne pomeni, da ni težav ali izzivov, saj ni lahko biti z nekom, ki ti je podoben, vendar to samo pospešuje rast. Ko si s sorodno dušo, se lahko veliko več naučiš sam od sebe in to uporabiš za skupno rast in dvig vibracij. Če pa se poročiš z nekom, ki je tvoja sorodna duša, bodo tudi otroci tvoje sorodne duše. Ne more se zgoditi to, kar je danes tako pogosto: da otroci odrastejo, postanejo polnoletni, starši pa ugotovijo, da jih sploh ne poznajo, da o njih ne vedo ničesar.
Kakšni ljudje najpogosteje pridejo na delavnice?
Prihajajo ljudje, ki že imajo aktivirano svetlobo v srcu, vendar pa nikakor ne morejo najti prave ljubezni, prave sorodne duše. Prihajajo tudi ljudje, ki so obtičali v razmerju, zakonu, zašli so v slepo ulico, kakor to vidijo oni. Na teh delavnicah se naučimo tudi nekaj tehnik, s katerimi se ljudem vrača moč, ki jo vsak dan izgubljamo v najrazličnejših situacijah.
Delavnica traja samo tri ure. Je to dovolj?
Ja, dovolj je. Sama imam rada kratke, jedrnate in učinkovite stvari, ne pa bla, bla, bla … Toda vedno je tu tudi »ampak«. Ljudje morajo pozneje vaditi, saj mislim, da največ vseeno dobimo z lastnim delom na sebi.
Ta zgodba o ženskih hobotnicah se veliko ljudem ne bo skladala z njihovo realnostjo. Kakšen je vaš pogled na vloge moških in žensk?
Ženska bi morala prinašati modrost in duhovnost, na moškem pa je, da to aktivira. Pravzaprav obstajajo tudi moški, ki so ustrojeni tako, kot sem opisala ženske, vendar je to res redko. Tipičen moški danes običajno pravi: »Okej, vzemi od mene, ampak daj mi to, kar jaz hočem.« Kar je seveda spet povsem napačno. Danes se ljudje poročajo, ne da bi sploh vedeli, zakaj so se v resnici poročili. Na tečajih in pri delu z ljudmi vidim, da veliko ljudi, zares veliko ljudi sploh ne ve, kaj je prava ljubezen.
Povejte nam torej, kaj je prava ljubezen?
Ljubezen je ljubezen. Pri pravi ljubezni si ne želiš ničesar. Ko imaš partnerja, ki ima za tebe pravo ljubezen, potem imaš vse. Ne želiš si ničesar, a dobiš vse. To je prava ljubezen. Če pa so ljudje skupaj iz nekih drugih, neljubezenskih razlogov, potem prihaja do stereotipov, kot so: zakaj nisi prišel domov, to bi moral narediti itd. In potem se ljudje začnejo truditi, da jim bo dobro s partnerjem, vseeno pa hočejo živeti tako, kot sami hočejo. Ko začne moškega takšna veza dušiti, hoče stran in si spet najde žensko z močnim nagonom in pri tem spet misli, da nekaj dobiva. V resnici pa spet izgublja in spet se začenja ta neskončni začarani krog.
Programiranost?
Zelo verjamem in tudi vidim, da smo polni različnih programov. Na žalost še ne znam odpraviti vseh, toda poskušam odpraviti vsaj nekatere. Prepričana sem, da je pred nami čas, ko se bo zgodilo veliko stvari, naj mi to verjamemo ali ne. Je čas prebujanja, a preko ljubezni se ljudje še kako lahko prebudijo. Zaradi teh programov nam je težko napredovati.
Kako sploh ljudje izgubijo sposobnost prepoznavanja sorodne duše? Zaradi teh programov?
Da, vsekakor tudi zaradi programov, veliko pa tudi zato, ker so nehali verjeti. To nima veliko opraviti s sorodnimi dušami. Ljudje so nehali verjeti v nekaj več, v to, da obstaja nekaj več.
Je to tako pri večini ljudi?
Na žalost, da. Vidim ženske, ki so že pri štiridesetih zagrenjene in brez volje do življenja. Zakaj je to tako, ko za dušo leta sploh ne obstajajo?
Zakaj je to tako? Poznate odgovor?
Nimam popolnega odgovora na vsa ta vprašanja. Vendar zdaj je čas, ko moramo veliko stvari početi skupaj. Ne potrebujemo ene tehnike, niti poudarjanja, kaj je moje, kaj tvoje … Ustvarila sem tehniko Soulmates, vendar si za njo ne lastim avtorskih pravic. Zdaj je čas močnih posameznikov, ki se bodo združili in na tak način reševali od najmanjših do največjih lokalnih in globalnih težav in izzivov. Veliko duhovnih ljudi bo naredilo veliko več, če se združijo. V tem duhu nameravamo tudi skupaj s prijatelji napisati knjigo, v kateri bi vsak opisal svoj pogled na pojav sorodnih duš.
Kaj vas najbolj izpolnjuje in osrečuje?
S srečo me napolnjuje razumevanje in stik z višjim dimenzijam in duhovnimi bitji, spoznavanje pravih duhovnih ljudi in duhovnih izkušenj. Ljubim ljubezen, rada vodim te delavnice, obožujem, ko so ljudje srečni. Všeč mi je, ker se ljudje z delavnic družijo tudi po njih. Rada imam, da pri ljudeh, ki so poročeni ali v odnosu, vidim svetlobo. Rada vidim resnično zaljubljene ljudi in resnično srečne duše. Življenje je namreč težko, toda ko si obkrožen s sorodnimi dušami, je vse okej.
Izkušnja udeleženke delavnice Soulmates
Milena – maserka zen-shiatsu
Bilo je zelo močno. Na delavnici se izvaja vaja za privabljanje sorodne duše, in prav takrat, ko smo delali to vajo, sem pozneje videla, da me je klicala moja sorodna duša, s katero se nisem slišala že več mesecev. Predpostavljala sem, da je on moja sorodna duša, toda ker se nisva slišala že toliko mesecev, sem mislila, da je ta zgodba končana. No, v sporočilu, ki mi ga je poslal ravno med izvajanjem te vaje, pa mi je predlagal, da se dobiva. Stvar torej deluje. Sama duhovna operacija se čuti in vsi smo to občutili tudi fizično. Sama sem čutila, kot da me nekdo prav fizično drži za roke. In to zelo močno. Poleg redne vadbe klicanja sorodne duše se mi zdi pomembno tudi to, da pazimo, da ne zapademo znova v stare programe, ki smo jih že očistili. Če to dopustimo, lahko namreč spet ustvarimo te stare obrazce.
Vir: revija Svjetlost, št. 90, junij 2010, novinar Nenad Kobasić
Iris Tarbuk se je rodila v Izraelu s sposobnostjo videnja in »branja« človeka, kakor tudi z darom, da pomaga ljudem. V Izraelu je diplomirala na eni od fakultet za alternativno medicino s štiriletnim študijskim programom in si s svojim duhovnim delom in pomočjo ljudem pridobila velik ugled. Nato se je leta 1995 zaradi ljubezni preselila na Hrvaško, v Zagreb, kjer z možem in družino živi še danes. V petindvajsetih letih dela na sebi je svojo prirojeno sposobnost poglobila in nadgradila, tako da lahko ljudem svetuje, po kateri poti bi bilo dobro iti, da bi lahko tudi sami spodbudili energijo, s katero bi zlahka premagali težave. Ljudem svetuje pri čustvenih in psihičnih težavah, dela pa tudi z Bachovimi cvetnimi kapljicami. V Zagrebu je vodila tudi delavnice Razvijanje intuicije, kjer uči, kako razviti pozornost na nevidni svet okoli nas. V zadnjih petih letih se je povsem posvetila delavnicam Soulmates, katerih se udeležujejo tisti, ki čutijo, da iz nekega razloga ne morejo najti svoje sorodne duše ali duhovnega partnerja, tiste prave osebe, s katero bi si želeli biti. Na delavnici ozaveščajo, zakaj jim to ne gre in kako to rešiti.
Kako je nastala delavnica Soulmates?
Že leta delam z ljudmi in jim berem duše, odkrila sem, da jih večina išče ljubezen, a je ne najde. Tudi ko mislijo, da so jo našli, ljubezen traja le dva do tri mesece, nato pa uvidijo, da to ni to, in iskanje se začne znova. Prepiri, stres … Takrat sem začela meditirati na vprašanje, zakaj ljudje ne uspejo najti ljubezni. Kaj gre pri tem tako narobe? Pred petimi, šestimi leti sem dobila informacijo, da vsi delujemo narobe. Večina ljudi namreč išče ljubezen na nizki, fizični ravni. S položaja: potrebujem ljubezen, moram jo dobiti … Informacije, ki sem jih dobila, pravijo tudi, da v iskanju ljubezni v glavnem ženske počnejo vse narobe. Ženska išče na način »lačna sem in moram jesti«. V predelu spodnjih čaker imajo ženske nekaj, kar je podobno hobotnici, ki jo je potrebno ves čas hraniti. To lahko opazimo že pri dveletnih otrocih. In tej danes večinski obliki energijskega izkoriščanja mi pravimo ljubezen. A to preprosto ni ljubezen.
Za vse so krive ženske?
Ženske so bile v davnih časih prave čarovnice, imele so moči, ki so jih lahko nadzorovale, z njimi so delale z energijo in jih uporabljale v dobre namene. Sčasoma, v teku tisočih let, ko so jih preganjali in zažigali, je velika večina čarovnic oziroma žensk pozabila na svoje resnično znanje. Vse, kar so od starodavnega znanja ohranile, pa bi lahko združili v misli: »Jaz sem (energijsko) lačna in moram jesti«. Vse je prešlo na zelo nizke vibracije. Ko si lačen, moraš jesti. Ženska se tako zaljubi, reče osebi »ne morem brez tebe«, potem pa, ko dobi svojo »hrano«, se ne javlja več. To je zdaj zelo poenostavljen opis, kako prihaja do teh silovitih »dram« in ljubezenskih zapletov, ko se ljudje hočejo ubiti, izgubljajo voljo do življenja … Na tečaju se učimo, da to nima nobene zveze z ljubeznijo. Vse to je le jemanje, da bi se potešile neke nizke vibracije. Žene se že stoletja učijo, kako se ljudem, ki jih želijo osvojiti in »pojesti«, prilepiti na solarni pleksus. Temu potem rečemo ljubezen. Nekateri ljudje se na ta način tudi poročijo, navidezno dobijo to, kar so si želeli, nato pa kmalu uvidijo, začutijo, da kljub tej potešeni lakoti niso srečni. Na najbolj plehki ravni vsi poznate zgodbo: moški po spolnem odnosu nimajo več energije, medtem ko se ženske želijo pogovarjati. Ženska je energijo dobila, moški pa jo je izgubil. Čez nekaj ur je ženska spet lačna, moški pa so prazni. To se dogaja zato, ker ni izhajalo iz višjih ravni, temveč z nižjih vibracij.
Hočete reči, da ženske praviloma niti ne iščejo svoje sorodne duše?
One ne vedo, kaj iščejo. One mislijo, da iščejo. Pozabile so pravo znanje.
Kje je potem to mesto za pravo ljubezen?
Prava ljubezen se lahko zgodi le, če prihaja iz srčnih ravni in vibracij. Vsi ljudje imajo v srcu skrito svetlobo, nekaj, kar je videti kot mala lučka. Malo se prižiga, malo se ugaša. Ko pa nekdo dela na sebi in dvigne vibracije, ta luč gori ves čas in privlači druge v temnem tunelu. Šele takrat, ko svetimo od znotraj, ko spet vemo, kdo smo v resnici in kaj želimo, šele takrat lahko v vesolje predamo sporočilo svoje višje zavesti, svojega višjega jaza. To sporočilo potem pri nekom zazveni. Medtem ko se na telesni ravni privlačijo nasprotja, na duhovni ravni podobno privlači podobno, ljubijo se podobnosti.
Definirajva to. Kaj je v tvoji realnosti sorodna duša?
Najbolj preprosto povedano so sorodne duše ena velika duhovna družina. Tako kot imamo Japonce, Kitajce ali Hrvate, tako imamo tudi skupine duš, ki se neverjetno dopolnjujejo in skupno sodelujejo in delujejo. To so lahko prijatelji, starši, partnerji, otroci … Če ne živiš in ne delaš s svojimi sorodnimi dušami, ne boš nikoli imel kvalitetne, k rasti usmerjene komunikacije. Nikoli ne boš imel resnične medosebne duhovne in fizične izmenjave. Vedno boš imel občutek, da ti nekaj manjka. Ko pa si s sorodno dušo, niso potrebni nobeni posebni pogovori ali razlage. Občutek izpolnjenosti imamo tudi takrat, ko pride do nesoglasij, prepirov ali kakšnih razhajanj.
Kaj ponujate udeležencem delavnic kot pomoč?
Z ljudem, ki pridejo na delavnico, čistim vse spolne travme in programe, ki so se skozi leta naložili v njih v obliki najrazličnejših, običajno nizkofrekvenčnih izkušnjah. Moja delavnica je v bistvu neke vrste duhovna operacija. Celo tisti najbolj skeptični so pri tem postopku imeli tudi fizične manifestacije. S pomočjo duhovnega bitja gremo v tempelj, kjer očistimo vse nečistoče. Potem delamo na aktivaciji srca in srčne čakre. Dvignemo se torej na višjo vibracijo, kjer ljudje delujemo kot svetilniki, ki pritegujejo svoje sorodne duše. Delavnica nam pomaga, da bolje vidimo sami sebe, tudi tisto, kar si včasih ne želimo, naše skrite želje, slabosti in blokade. Tisto, kar naša zavest ne želi videti. Če se znajdemo na mrtvi točki, če ne napredujemo v življenju, se vrtimo v krogu ali ponavljamo vedno iste napake, iste travmatične izkušnje, samo z drugimi partnerji, lahko sami sebi najbolje pomagamo, če nas nekdo vidi objektivneje od nas samih. Z novega vidika gledanja, bomo videli, kaj je za nas pomembno, kako izstopiti iz tega kroga, spremeniti smer, najti razrešitev, ne da bi do najmanjših podrobnosti analizirali problem. Enostavno bomo začutili spremembo.
Delavnico vodite že pet let. Kakšni so rezultati, odzivi ljudi?
Ljudje že na tečaju in zelo hitro po njem spoznajo resnico srca: da nikoli niso mogli najti sorodne duše, ker so jo iskali iz napačnih motivov in s pomočjo napačnih vibracij. Ljudje sprevidijo, kako so bili s prepričanji, da s sledenjem fizičnim željam telesa, daleč stran od resnice o sorodnih dušah. Če izvajajo vaje tudi po tečaju, kar vsem priporočam, postanejo zelo močna svetloba in imajo odprta srca, tako da zelo hitro spoznajo druge ljudi, ki so iz njihove družine sorodnih duš. Do zdaj sem prejela številne povratne informacije, da so ljudje našli partnerje, da so si izboljšali odnos, zakon, da so našli veliko prijateljev …
Kako skeptikom pojasniti potrebo po sorodni duši in zakaj bi nekdo sploh moral imeti sorodno dušo?
Ko spoznaš sorodno dušo, nihče ne potrebuje več veliko pojasnjevanja. To ne pomeni, da ni težav ali izzivov, saj ni lahko biti z nekom, ki ti je podoben, vendar to samo pospešuje rast. Ko si s sorodno dušo, se lahko veliko več naučiš sam od sebe in to uporabiš za skupno rast in dvig vibracij. Če pa se poročiš z nekom, ki je tvoja sorodna duša, bodo tudi otroci tvoje sorodne duše. Ne more se zgoditi to, kar je danes tako pogosto: da otroci odrastejo, postanejo polnoletni, starši pa ugotovijo, da jih sploh ne poznajo, da o njih ne vedo ničesar.
Kakšni ljudje najpogosteje pridejo na delavnice?
Prihajajo ljudje, ki že imajo aktivirano svetlobo v srcu, vendar pa nikakor ne morejo najti prave ljubezni, prave sorodne duše. Prihajajo tudi ljudje, ki so obtičali v razmerju, zakonu, zašli so v slepo ulico, kakor to vidijo oni. Na teh delavnicah se naučimo tudi nekaj tehnik, s katerimi se ljudem vrača moč, ki jo vsak dan izgubljamo v najrazličnejših situacijah.
Delavnica traja samo tri ure. Je to dovolj?
Ja, dovolj je. Sama imam rada kratke, jedrnate in učinkovite stvari, ne pa bla, bla, bla … Toda vedno je tu tudi »ampak«. Ljudje morajo pozneje vaditi, saj mislim, da največ vseeno dobimo z lastnim delom na sebi.
Ta zgodba o ženskih hobotnicah se veliko ljudem ne bo skladala z njihovo realnostjo. Kakšen je vaš pogled na vloge moških in žensk?
Ženska bi morala prinašati modrost in duhovnost, na moškem pa je, da to aktivira. Pravzaprav obstajajo tudi moški, ki so ustrojeni tako, kot sem opisala ženske, vendar je to res redko. Tipičen moški danes običajno pravi: »Okej, vzemi od mene, ampak daj mi to, kar jaz hočem.« Kar je seveda spet povsem napačno. Danes se ljudje poročajo, ne da bi sploh vedeli, zakaj so se v resnici poročili. Na tečajih in pri delu z ljudmi vidim, da veliko ljudi, zares veliko ljudi sploh ne ve, kaj je prava ljubezen.
Povejte nam torej, kaj je prava ljubezen?
Ljubezen je ljubezen. Pri pravi ljubezni si ne želiš ničesar. Ko imaš partnerja, ki ima za tebe pravo ljubezen, potem imaš vse. Ne želiš si ničesar, a dobiš vse. To je prava ljubezen. Če pa so ljudje skupaj iz nekih drugih, neljubezenskih razlogov, potem prihaja do stereotipov, kot so: zakaj nisi prišel domov, to bi moral narediti itd. In potem se ljudje začnejo truditi, da jim bo dobro s partnerjem, vseeno pa hočejo živeti tako, kot sami hočejo. Ko začne moškega takšna veza dušiti, hoče stran in si spet najde žensko z močnim nagonom in pri tem spet misli, da nekaj dobiva. V resnici pa spet izgublja in spet se začenja ta neskončni začarani krog.
Programiranost?
Zelo verjamem in tudi vidim, da smo polni različnih programov. Na žalost še ne znam odpraviti vseh, toda poskušam odpraviti vsaj nekatere. Prepričana sem, da je pred nami čas, ko se bo zgodilo veliko stvari, naj mi to verjamemo ali ne. Je čas prebujanja, a preko ljubezni se ljudje še kako lahko prebudijo. Zaradi teh programov nam je težko napredovati.
Kako sploh ljudje izgubijo sposobnost prepoznavanja sorodne duše? Zaradi teh programov?
Da, vsekakor tudi zaradi programov, veliko pa tudi zato, ker so nehali verjeti. To nima veliko opraviti s sorodnimi dušami. Ljudje so nehali verjeti v nekaj več, v to, da obstaja nekaj več.
Je to tako pri večini ljudi?
Na žalost, da. Vidim ženske, ki so že pri štiridesetih zagrenjene in brez volje do življenja. Zakaj je to tako, ko za dušo leta sploh ne obstajajo?
Zakaj je to tako? Poznate odgovor?
Nimam popolnega odgovora na vsa ta vprašanja. Vendar zdaj je čas, ko moramo veliko stvari početi skupaj. Ne potrebujemo ene tehnike, niti poudarjanja, kaj je moje, kaj tvoje … Ustvarila sem tehniko Soulmates, vendar si za njo ne lastim avtorskih pravic. Zdaj je čas močnih posameznikov, ki se bodo združili in na tak način reševali od najmanjših do največjih lokalnih in globalnih težav in izzivov. Veliko duhovnih ljudi bo naredilo veliko več, če se združijo. V tem duhu nameravamo tudi skupaj s prijatelji napisati knjigo, v kateri bi vsak opisal svoj pogled na pojav sorodnih duš.
Kaj vas najbolj izpolnjuje in osrečuje?
S srečo me napolnjuje razumevanje in stik z višjim dimenzijam in duhovnimi bitji, spoznavanje pravih duhovnih ljudi in duhovnih izkušenj. Ljubim ljubezen, rada vodim te delavnice, obožujem, ko so ljudje srečni. Všeč mi je, ker se ljudje z delavnic družijo tudi po njih. Rada imam, da pri ljudeh, ki so poročeni ali v odnosu, vidim svetlobo. Rada vidim resnično zaljubljene ljudi in resnično srečne duše. Življenje je namreč težko, toda ko si obkrožen s sorodnimi dušami, je vse okej.
Izkušnja udeleženke delavnice Soulmates
Milena – maserka zen-shiatsu
Bilo je zelo močno. Na delavnici se izvaja vaja za privabljanje sorodne duše, in prav takrat, ko smo delali to vajo, sem pozneje videla, da me je klicala moja sorodna duša, s katero se nisem slišala že več mesecev. Predpostavljala sem, da je on moja sorodna duša, toda ker se nisva slišala že toliko mesecev, sem mislila, da je ta zgodba končana. No, v sporočilu, ki mi ga je poslal ravno med izvajanjem te vaje, pa mi je predlagal, da se dobiva. Stvar torej deluje. Sama duhovna operacija se čuti in vsi smo to občutili tudi fizično. Sama sem čutila, kot da me nekdo prav fizično drži za roke. In to zelo močno. Poleg redne vadbe klicanja sorodne duše se mi zdi pomembno tudi to, da pazimo, da ne zapademo znova v stare programe, ki smo jih že očistili. Če to dopustimo, lahko namreč spet ustvarimo te stare obrazce.
Vir: revija Svjetlost, št. 90, junij 2010, novinar Nenad Kobasić
